POHOD NA ŠPIK HUDE POLICE
Ko pobegneš v višave in najdeš čarovnijo
Zbudili smo se zgodaj – tisti "še tema je" zgodaj – in se stlačili v kombi, zaspanih oči, a z dušo, ki je že bila nekje med vrhovi. Cilj? Italija. Planina Pecol in potem – Špik Hude Police. Že ime obeta, a realnost je bila še lepša.
Pot nas je razvajala – nič prehudega, le ravno prav za smeh, pogovore, čudenje nad razgledi in tisto tiho notranjo srečo, ki te obišče samo v hribih. Sonce nas je grelo ves čas, kot bi vedelo, da smo točno to potrebovali.
Na vrhu pa … tišina. Sonce. In tisti pogled, ob katerem se za nekaj sekund pozabiš. Noben veter, nobene naglice – le mi, v objemu gora, kot otroci narave, ki so za trenutek doma. Postanek je bil nujen – za malico, za dihanje, za občudovanje.
Potem pa bonus narave: ob sestopu smo naleteli na družino kozorogov – z mladički! ♥️ Pravi mali čudež – stali smo, opazovali, se nasmihali kot otroci ob risanki.
Za konec pa še postanek pri Rabeljskem jezeru – kristalno, mirno in (po besedah pogumnih) precej osvežilno. Nekateri so si ohladili noge, drugi pa srce.
Domov smo se vrnili rahlo utrujeni, a z nasmehi, ki jih ne izbriše niti dolg dan. Hvaležni za vsak korak, vsak nasmeh, vsak kozorog in vsak sončni žarek.
Takšni dnevi ostanejo.
Maja Krajnc