V mesecu maju smo v PD Naveza organizirali pohod na Krn.
S kombiji smo se odpeljali na planino Kuhinja. Pričakala nas je zaprta koča, verjetno zaradi novozapadlega snega na vrhu.
Vendar to ni pokvarilo našega razpoloženja in kaj hitro smo ga mahnili proti vrhu. Na poti smo srečali kar nekaj krav, saj so jih ravno te dni s prikolicami vozili iz doline na ta čudovita, zelena prostranstva pašnikov. Niso se dale motiti, mi pa tudi ne in smo kar pogumno premagovali vedno bolj strmo pot, saj je treba premagati skoraj 1300 višinskih metrov.
Po dobrih treh urah hoje pa smo že zagazili v novozapadli sneg, katerega je bilo proti vrhu vedno več, čeprav bi v dolini lahko nabirali češnje, katere so se ravno barvale v rdeče. Pa vendar smo kmalu dosegli Gomiščkovo zavetišče na Krnu, ki se nahaja tik pod vrhom. Tukaj smo naredili zasluženo pavzo, za počitek in okrepčilo nato pa se povzpeli na vrh. Tukaj se nam je odprl pogled na celotne Julijce, z očakom Triglavom načelu, Kamniško Savinjske Alpe in ostala gorovja v bližini in daleč. Po krajši pavzi pa smo se spustili proti Batognici, saj je bil naš namen nadaljevati proti Krnskemu jezeru in v Lepeno. Kombije sta šoferja že odpeljala na drugo stran, vendar pa ni šlo vse po načrtih, saj je na krnski Škrbini, kjer bi se morali spustiti levo navzdol, napihalo ogromno svežega snega.
Moral sem sprejeti težk,o a modro odločitev in s cmokom v grlu povedati prisotnim, da se moramo, sicer po lepi krožni poti, vrniti nazaj na naše izhodišče. Odločitev so vsi pohodniki sprejeli z razumevanjem, za kar se jim zahvaljujem, saj nam drugega ni preostalo, kajti v planinah je narava tista ,ki postavlja pravila - mi jih moramo le spoštovati, saj je varnost na prvem mestu . Krnsko jezero pa nas v vsej svoji lepoti še čaka ob naslednji priložnosti. Hitro smo se spuščali proti dolini, saj gre dol hitreje kot gor in tudi šoferja Alojz in Marko sta se s kombiji že vračala nazaj proti Kuhinji, na katero smo prispeli praktično istočasno.
Po krajšem oddihu smo se zadovoljni odpeljali nazaj proti domu in se že veselimo naslednjega precej težjega pohoda na Rjavino.
Foto in besedilo: Vodnik PZS PD Naveza, Ignac Topolovec