Pohod po Kraškem robu

Ob lepem sončnem vendar mrzlem oktobrskem vremenu smo se planinci PD Naveza podali na naš planirani izlet po Krasu. Kraška burja nam je svoje zobe pokazala že na počivališču Ravbarkomanda, kljub sijočemu soncu se nam je veter zarezal globoko pod oblačila. Ker pa smo planinci pripravljeni na razne vremenske razmere nam to ni delalo prevelikih težav saj smo bili dobro opremljeni in pripravljene tudi na hujše razmere.

Z mojim prijateljem in vodnikom Borisom smo se dobili na odcepu avtoceste za Socerb od koder smo se odpeljali, do najnižje ležeče planinske koče v Italiji v vasi Boljunec, ki je bila nekdaj slovenska in od koder vstopimo v narodni park Glinščica po italijansko Rosandra po imenu reke Glinščice enega najlepših kanjonov tu okrog.

Glinščica - Rosandra je ena od tržaških rek, ki izvira nad vasjo Klanec pri Kozini v Sloveniji na nadmorski višini 412 m in teče proti morju po kraških tleh, ki so v teku stoletij dovolila globoko erozijo in nastanek  čudovite kanjonske doline med hribom Stena in Kraškim hribom. Reka je dolga samo dva kilometra in pol, a je prava zakladnica zanimivosti.

Kanjon GlinščiceKo vstopimo v dolino Glinščice že takoj na začetku opazimo kanale starega rimskega vodovoda, ki je še zelo dobro ohranjen, po katerem je pitna voda pritekla v Trst in obmorske kraje.

Proti koncu doline ob vznožju Kraškega hriba stoji cerkvica posvečena Mariji na pečeh. Legenda pravi, da jo je dal sezidati Karel Veliki, ker je hotel biti tu pokopan. Cerkvica je že takrat bila božja pot.

Na koncu kanjona Glinščice pridemo do prekrasnega slapa ki pada 36 m globoko. Od tu se podamo do vasice Botač nekdaj slovenska tu stoji nekdanji mejni prehod med Slovenijo in Italijo in kjer je tudi žig. V vasici smo si vzeli malo počitka in tudi malica nam je že prijala. Po krajšem počitku smo pot nadaljevali po lepi gozdni  markirani poti proti trdnjavi Socerb. Med potjo nas je na izpostavljenih mestih spremljal močni veter oziroma kraška burja. Ko prispemo na Socerb nas pozdravi lepo sončno vreme z prelepim pogledom na Trst, Koper in čez tržaški zaliv naše Alpe, ki so bile že pokrite s snegom.

Socerb je znan po ruševinah gradu Socerb. V bližini gradu je Sveta jama v kateri se nahaja edina podzemna cerkev v Sloveniji. V jami je svoj čas prebival sveti Socerb po katerem se kraj tudi imenuje. Krščanska legenda pripoveduje , da je bil Socerb rimski svetnik in mučenik, ki je v  kapniški Sveti jami preživel dve leti preden so ga odkrili in pozneje ubili. Polni prelepih doživetij v prekrasni kraški pokrajini smo se iz Socerba odpeljali do vasi Predloka, kjer sta nam Boris in njegova žena pripravila pravo kraško malico, ki smo jo zalili z domačim Refoškom.

Danilo Milošič